[ Pobierz całość w formacie PDF ]

je 0 e najbolje, e ne nagne lovek ne na to ne na ono stran?
48
MARTIN KAUR
BESeDA
Kakor je pa njegovo preprianje.
Eh, kaj bi! se je zasmejal upan in mu je poloil roko na
komolec. Kaj bi! Saj sva sam! Preprianje: kako se to zme-
rom menja; lovek pa ostane, kakor je bil. Ali sije zdajle son-
ce?
Megleno je.
No, glejte! In ez eno uro bo sijalo sonce in prelomili bo-
ste besedo, ki ste jo zdajle rekli. To je preprianje!  e ne-
kaj mi povejte: kak0 en je razloek med mladimi in starimi?
Stari so za vero, mladi so zoper njo; tako je pa?
Ne gre za vero!
Za kaj pa gre?
Za napredek.
Hm! Jaz sem tudi za napredek. Lepa stvar & napredek! &
Za kak0 en napredek gre?
Kaur mu je strmel v obraz in ni vedel odgovora.
No, e vem! Za napredek sploh! Kaj pa stari? Za kaj pa so
tisti?
Konservativci so.
Konservativci & lepa stvar! Hm! Jaz sem tudi konserva-
tivec & Stojte! Na katero stran pa se dre nem0 kutarji?
Na nobeno!
upan je skoil in je hitel po sobi.
Na nobeno! Tako! Na nobeno! Pametni ljudje & Eh, lepi
asi so bili!
Tekal je po sobi, roke na hrbtu, glavo sklonjeno; nenado-
ma je postal pred Kaurjem.
A tako! Saj ste 0 e tukaj!
Pogledal mu je resno v obraz in je zmajal z glavo.
49
MARTIN KAUR
BESeDA
Ni bilo dobro, gospod uitelj, ni bilo prav, kar ste poeli
v nedeljo! Ne spodobi se! Res ne!
Kaur je vstal in je vzel klobuk.
No, kaj bi vam oital? Mladi ste in 0 e ne poznate natan-
ko dolnosti & svetega stanu & in tako, saj veste! Pa zbogom!
& Skozi 0 tacuno, prosim, skozi 0 tacuno! Ni treba, da bi ljudje
& no, zbogom!
Kaur je 0 el skozi 0 tacuno in je stopil na ulico, upan je
izginil v temno veo.
Kanalja! si je mislil in je hitel po blatni cesti. Kaj  saj
0 e kanalja ni!
e se je mrailo, ko se je napotil v Bistro.
Megla je visela nad pokrajino, iz megle pa se je svetil 0 ip,
ki je bil e visoko nad hribom.
Sredi pota je postal.
Kaj bi tam! Kaj ni vse tisto res, kar so mi pripovedovali,
kaj nisem slutil vse tisto sam, e v prvem trenutku ? e se je
vse drugo ponesreilo, klavrno podrlo  kaj bi iskal tam?
In 0 e v mislih, vse alostnih, da bi se vrnil in pozabil, je
pospe0 il korake in je hitel dalje. Moneje je bilo srce.
Zaetek se je ponesreil, drugega ni. Kaj bi si zato ne
upal dalje, ker sem se spotaknil ob prvem koraku? Prenero-
den sem bil, to je vsa bridkost!  Pripovedoval ji bom, kako
se je zgodilo, in ko bom pripovedoval, bo stvar nenadoma ve-
sela in smejal se bom in tudi Minka se bo smejala. Resnino,
ni bilo 0 e na svetu tako udnega odre0 enika! In 0 e nikoli tako
klavrnega re0 evanja!  Pa vendar, zdi se mi, da komedija ni
bila zastonj; ostalo bo morda nekaj v ljudeh, e ne drugega,
vsaj razgretost in razgretost je zmerom koristna. Tudi boj bo
morda ostal in rodila se bodo resna nasprotstva in nasprot-
50
MARTIN KAUR
BESeDA
stva so zmerom rodovita. Ni bilo zastonj! In resnica je, da je
loveku najmanj0 i dar, ki ga daruje sebi v 0 kodo in blinjemu
v blagor, obilo poplaan!
Razvedrile so se mu misli in razvedril se mu je vroi obraz.
V kak0 no 0 kodo sebi? se je smehljal. Prestavili me bo-
do, to je vsa bridkost! Spoznal sem Zapoljce, do dobrega sem
jih spoznal, jutri bom spoznal morda Zagorce in pojutri0 -
njem Zaplance. Tako bom preromal s culo in palico vso to
lepo domovino in ne bo ga rodoljuba, ki bi poznal narod tako
natanko kakor jaz. asih sem si hudo elel, da bi prepotoval
domovino iz kota v kot,  no, zdaj jo bom prepotoval na de-
elne stro0 ke. Ne ene nimam ne otrok; fant svoboden!
ln v istem hipu mu je 0 inila senca preko lic.
Nikoli 0 e ni mislil na Minko drugae kakor na dekleta v
rdei bluzi, z belim obrazom in s rnimi omi, na lepo her-
ko bogatega krmarja kako sedita sama v izbi in kako ji po-
ljublja male, okrogle roke in ji pripoveduje zaljubljene bese-
de. Nikoli 0 e mu ni pri0 lo na misel, da bi moglo biti kdaj dru-
gae in da bi morda stopil neko v rni obleki, zardel, plah in
trepetajo pred debelega gospoda Sitarja. 
Zamahnil je z roko, da bi prepodil misel, ki mu je bila zo-
prna.
Budalost! Saj je 0 e otrok! In jaz, kaj sem drugega? To je &
nizkotna misel; sam vrag mi jo je poslal, da bi me zmotil &
Na pragu je stala gospa.
Minka je v parku! ga je pozdravila smehljaje.
Zdaj v parku? V megli in mraku?
Rekla je; morda ni v parku! Poglejte!  Kaj pa ste poeli
v Zapolju zadnje ase?
Ni posebnega, gospa!
51
MARTIN KAUR
BESeDA
Ni? se je posmejala. Vsi pravijo, da vas za pod stran;
stra0 ne rei da uganjate!
A, tisto!  No, stepli so se v krmi in jaz, ki se nisem te-
pel, bom prena0 al kazen. Ni drugega se ni zgodilo!
Gospa je pouga!a s prstom.
e vse druge rei pripovedujejo! Nikoli bi si ne bila misli-
la, da morete biti tak, ko kaete tako nedolen obraz!
Kaj pa sem storil?
Zasmejala se je naglas.
Kako lepo ste pra0 ali! Kakor devica!  No, poi0 ite Min-
ko! Saj stopite potem v izbo na kozarec vina? ejni boste!
Zasmejala se je 0 e glasneje; Kaur se je prestra0 il njenega
smeha in ga ni razumel.
Pridem!
Park je bil tih, samoten; zmerom nie je legala megla na
golo, rno, vlano drevje; pesek se je me0 al z blatom in se
udiral globoko.
Kako bi jo iskal tod? je pomislil Kaur in je hodil kriem
po pe0 enih stezah. Blizu lope, ob plotu, je ugledal senco in
bel obraz.
Pri0 la mu je hitro naproti, postala je tri korake pred njim,
pogledala mu je v obraz in se je zasmejala.
Martin Kaur!
Jaz sem! je odgovoril Kaur; kri mu je 0 inila v lica in
vztrepetal je.
Kako pa ste na0 li sem?
Gospa mi je povedala, da ste v parku!
Zakaj pa niste ostali pri materi, v gorki izbi? Tema je in
mraz.
In resnino je zazeblo Kaurja po ivotu. Pogledal je v njen
52
MARTIN KAUR
BESeDA
obraz in zdel se mu je ves izpremenjen; hladan je bil, tuj in
prezirljiv.
Okrenil se je poasi; pred omi se mu je zazibalo.
Zbogom!
Pa kam? emu pa ste pri0 li? Saj vas ne gonim nikamor! e
malo ostanite!
Stopila je k njemu in ga je prijela za roko. Kako ste uden!
Kakor otrok! No?
Stisnila se je k njemu in mu je ponudila ustnice. Objel jo je
z obema nerodnima rokama, pritisnil jo je trdno k sebi in jo
je poljubljal na ustnice in na lica. umelo mu je v glavi in di-
hal je teko.
Izvila se mu je poasi iz rok.
Kako ste vro!  Rada vas imam, ker ste tako hudo ne-
umen! [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • skydive.htw.pl
  • Copyright 2016 Moje życie zaczęło się w dniu, gdy cię spotkałem.
    Design: Solitaire